gedwildmann

Old English

Etymology

From ġedwild (heresy) +‎ mann (person)

Pronunciation

  • IPA(key): /jeˈdwildˌmɑnn/, [jeˈdwiɫdˌmɑn]

Noun

ġedwildmann m

  1. a heretic

Declension

Strong consonant stem:

singular plural
nominative ġedwildmann ġedwildmenn
accusative ġedwildmann ġedwildmenn
genitive ġedwildmannes ġedwildmanna
dative ġedwildmenn ġedwildmannum