gedwildmann
Old English
Etymology
From ġedwild (“heresy”) + mann (“person”)
Pronunciation
- IPA(key): /jeˈdwildˌmɑnn/, [jeˈdwiɫdˌmɑn]
Noun
ġedwildmann m
- a heretic
Declension
Strong consonant stem:
| singular | plural | |
|---|---|---|
| nominative | ġedwildmann | ġedwildmenn |
| accusative | ġedwildmann | ġedwildmenn |
| genitive | ġedwildmannes | ġedwildmanna |
| dative | ġedwildmenn | ġedwildmannum |